O razstavi

Leto 2012 bo za našo galerijsko in muzejsko ustanovo posebno iz več razlogov. Naše mesto namreč letos praznuje 820. obletnico prve omembe. Seveda je Lendava obstajala tudi že pred letom 1192, le da pristnega dokumenta o tem zaenkrat še nismo našli. Tudi objekt, v katerem se sedaj nahajamo praznuje okroglo obletnico, kajti lendavski grad je v listinah prvič omenjen pred 780-mi leti, torej leta 1232. V objektu lendavskega gradu je zgoščena celotna zgodovina našega mesta in okolice. Bil je v lasti kar treh podkraljev Madžarske, tu so zagledale luč sveta prve tiskane knjige na ozemlju nekdanje Zalske županije, oziroma na ozemlju današnje Slovenije. Po letu 1920 je bila tu vojašnica, mnoga leta pa je bil grad v službi vzgoje in izobraževanja. Leta 1972, torej točno pred 40-mi leti pa so naši starši spremenili lendavski grad v najelitnejšo utrdbo kulture v regiji.

V letošnjem jubilejnem letu smo pripravili izjemne programe. Naša skupna želja z ustanoviteljem Občino Lendava je, da na letošnje praznične prireditve pripeljemo na grad slehernega, ki v kotičku svojega srca nosi Lendavo. Odločili smo se, da bomo to praznično leto odprli z razstavo, ki nas bo, če jo le sprejmemo, navdihnila, varovala in posvetila. Razstava z naslovom Blažena Mati Božja je tematska razstava 26-ih sodobnih madžarskih likovnih ustvarjalcev, ki jo je leta 2010 pripravila Galerija Forrás iz Budimpešte. Po besedah Norberta TÓTHA, direktorja omenjene galerije, je bil njihov namen ponuditi priložnost predstavnikom sodobne likovne umetnosti, da na novo interpretirajo idejo in energijo Blažene Matere Božje. Ne glede na to, da se je naš svet v zadnjih dveh stoletjih velikokrat prevrednotil in na novo tolmačil, pa vendarle lahko ugotovimo, da so umetniki glede odnosa do ideje Matere Božje dokaj enotni.

Slehernega od njih, in verjetno tudi slehernega od nas, misel na Mater Božjo privede do vere, do Stvarnika, do najvišje ideje. Večina razstavljenih umetniških del se veže na določen ikonografski motiv. Na prvi pogled nam povsem profano sporočajo svoje misli dela Gáborja LAJTE, Lászlóta PÉTERFYJA  ter Marie B. RAUNIJE. Vendar pa nas njihovi naslovi takoj zatem prisilijo v svet, ki ga brez transcendentalnosti ne bi mogli obvladati.

Angelsko oznanilo je motiv, ki zahteva veliko prefinjenosti tako od ustvarjalca, kakor tudi od gledalca, kajti gre za biblični dogodek, kadar se Devica Marija po slu angelu zave, da bo postala Blažena in Mati Božja. Ta motiv zasledimo na sliki Tamása KÁRPÁTIJA, na reliefu iz lesa Gábora NAGYA ter v kiparski inštalaciji Pétera PÁRKÁNYIJA RAABA.

Klasičen način upodobitve sta izbrala Ákos SZABÓ ter József TÓTH-KOVÁCS, prvi z motivom, ki se v ikonografiji imenuje »darovanje Jezusa v templju«, drugi pa z risbo z ogljem z naslovom Sveti Štefan Ogrski ponudi krono Devici Mariji.

Umetniško delo Istvána OROSZA želi s surovimi, a razumljivimi simboli prikazati bolečino matere ob smrti svojega otroka, ki jo blaži z besedami apokrifne molitve: »… trpko mučen, z železnimi klini nabit …«.

Sporočilo barvne jedkanice Gáborja RADÓCZYJA GYARMATHYJA pa je večslojno, saj nam umetnik s prizorom piete, s kombinacijo latinskih črk, madžarske runske pisave, znakov klinopisa in žareče ogrske svete krone sporoča, da je univerzalna Mati Božja stara, kot je staro človeštvo samo. Naslov njegovega dela je interpretiran tekst z takoimenovanega diska iz Tartarie v Transilvaniji, ki so jo arheologi ocenili, kot najstarejšo človeško pisavo, nastalo okoli leta 6000 pred našim štetjem in ki se glasi: »Zavetnica naša, slavna mati vseh skrivnosti, tvoje budne oči naj nas varujejo v svetlobi Očeta Sonca«.

Kar v sedmih umetniških delih dominira tako imenovani ikonografski motiv Madone. Interpretacije Matere Božje se v teh delih gibljejo od popolnoma klasične, kakor je to v primeru kipa Dávida RAFFAYJA, ki je pravzaprav materializirano videnje sestre Marije Natalije, pa vse do povsem profane, kot je to v primeru slike Marie B. RAUNIJE. Ikonografski motiv Madone ali Device Marije so izbrali tudi avtorji Alexandra NÁDAS, Mózes INCZE, Sándor GYŐRFI, Róbert KÖNIG ter Gabriella SULYOK.

Kar v desetih tukajšnjih delih zasledimo motiv Marije z detetom, ki spada med najbolj priljubljene ikonografske motive krščanske upodabljajoče umetnosti. Za izraz svojih občutkov, misli in odnosa do Blažene Matere Božje so ta motiv na svojih stvaritvah uporabili umetniki Marcell JANKOVICS, Kinga MARA, Andrea PAPAGEORGIU, Gábor SZINTE, Tibor BRÁDA, Líviusz GYULAI, Győző SOMOGYI, Pál KŐ, György SZEMADÁM ter Kálmán MOLNÁR. To zagotovo ni naključje. Prapodoba matere z otrokom je stara, kot je stara naša civilizacija in bo zagotovo ostal najbolj pozitiven simbol vse do zadnjega trenutka sodnega dne.

Ne glede na tehniko in ne glede na tematsko podzvrst, nam sleherna od tu razstavljenih umetniških del izžareva določeno stopnjo spiritualnega bogastva. In prav to je bistvo te tematske razstave, ki ne glede na različne pristope in interpretacije nevsiljivo, a povsem razumljivo dokazuje, da je slehernemu od nas največja vrednota duhovno bogastvo.