NAPOVEDUJEMO: Marc Chagall
„Vedno sem verjel, da je Sveto pismo najobsežnejši vir za liriko vseh časov.”
(Marc Chagall)
Marc Chagall (1887–1985) je bil nedvomno eden največjih, najuspešnejših in najbolj priljubljenih umetnikov 20. stoletja. S svojimi stvaritvami ni ustvaril le edinstvenega, s patetiko, liriko, humorjem in čarobnostjo prežetega sveta, ampak je v svojih delih sijajno upodobil tudi živ spomin na judovsko vzgojo v svoji rojstni vasi Vitjebsk v Rusiji.
Zelo pozorno je spremljal nastajanje oziroma razvoj velikih umetnostnih tokov in šol 20. stoletja, vendar je ostal zvest svojemu edinstvenemu slogu. Povezanost s preteklostjo in spomini so bili spremljevalci njegove sedem desetletij dolge ustvarjalne kariere. To velja za vsa Chagallova dela, tako za njegove slikarske stvaritve, akvarele, grafična dela, slikane vitraže in gobeline, kot tudi za keramiko.
Chagall ni bil le umetnik, ampak tudi poet. Zelo rad je upodabljal cirkuške prizore. Zapisal je: „Cirkus je magičen svet, gre za igro, skozi tisoče let, ples s solzami in smehom, igro, ki jo uprizarjajo na rokah in nogah in se preobrazi v visoko umetnost.” Chagall je čutil tudi, da je ljubezen vir vesoljstva in temelj njegovega lastnega obstoja. V njegovih delih so pogosto upodobljeni zaljubljenci, ki so prepojeni z liriko in naslikani s specifičnimi „barvami ljubezni”.
Za Chagalla je bilo delo najpomembnejše v življenju. Niti na svojih lastnih razstavah se ni mudil predolgo, raje se je zatekel v atelje, ki ga je zelo pogrešal, če nekaj časa ni mogel prebiti v njem. Dejal je, da bo ohranil svojo ustvarjalno moč in jo postavljal v službo umetnosti vse dotlej, dokler bodo ljudje željni sprejemati njegove sadove. Globoko v njem je živelo prepričanje, da je bil svet vedno dovzeten za lepoto in je hrepenel po izjemnosti.
S svojim grafičnim ciklom s svetopisemsko tematiko se je ukvarjal več kot 25 let. Z razstavo v galeriji lendavskega gradu postavljamo v središče predvsem Chagallovo zanimanje za Sveto pismo. Ambroise Vollard, eden najpomembnejših izdajateljev in trgovcev z umetninami iz francoske sodobne umetnosti z začetka 20. stoletja, je leta 1931 poslal Chagalla v Palestino, s čimer je umetniku ponudil možnost spoznavanja biblijskih pokrajin, ki jih je prej poznal le iz čtiv in domišljije.
Na tej razstavi prikazane litografije oziroma svetopisemske ilustracije izvirajo iz umetnikovega obdobja, ki ga je z velikanskim navdušenjem posvetil barvni litografiji.
IZBRANA DELA
PROMOCIJSKI VIDEO