Rembrandt Harmenszoon van Rijn

Otvoritev razstave: Petek, 19. april 2013, ob 18.30 uri na lendavskem gradu.
Razstava je na ogled do 29. septembra 2013.

VABILO

Spoštovani ljubitelji umetnosti!

Galerija-Muzej Lendava in Občina Lendava vas vljudno vabita na otvoritev razstave grafik svetovno znanega nizozemskega slikarja in grafika iz 17. stoletja, Rembrandta Harmenszoona van Rijna, ki bo v petek, 19. aprila 2013, ob 18.30 na lendavskem gradu.

Razstavo bo odprl mag. Anton Balažek, župan Občine Lendava.
Ob odprtju razstave bosta spregovorila Paul Rachler, vodja arhiva dunajskega Künstlerhausa, in Jos Douma, veleposlanik Kraljevine Nizozemske.

Razstava bo na ogled do 29. septembra 2013.

O RAZSTAVI

Rembrandtove jedkanice in Künstlerhaus

Zgodba o velikodušnosti

Gesellschaft der bildenden Künstler Österreichs (Združenje upodabljajočih umetnikov Avstrije) je najstarejše združenje umetnikov v Avstriji, ki ga je leta 1861 ustanovila skupina najbolj znanih slikarjev, kiparjev in arhitektov iz obdobja med leti 1857 in 1914 (Ringstaßenzeit). Z velikodušno donacijo cesarja Franca Jožefa I. je bil poleg stavbe svetovno znanega Musikvereina na trgu Karlsplatz, ki se nahaja v središču Dunaja, postavljen razstavni prostor, ki se imenuje Künstlerhaus. To je bil eden najsodobnejših prireditvenih in razstavnih prostorov vseh časov.

Letnica 1868 predstavlja dva pomembna mejnika v zgodovini združenja, in sicer otvoritev sedeža združenja umetnikov in nepričakovan, zato pa še toliko bolj neprecenljiv prispevek Aloisie Ranftl, vdove slikarja Johanna Ranftla, ki je združenju podarila moževo umetniško zbirko.

Johann Ranftl (1804–1854) je bil uspešen slikar v obdobju bidermajerja in velik zbiratelj. Bil je tudi ugleden zagovornik ideje o ustanovitvi Združenja avstrijskih umetnikov, projekta, ki je potekal še nekaj let po njegovi prezgodnji smrti, ki je nastopila po izbruhu epidemije. Predvideva se, da je bila Aloisiina donacija 14 let po Ranftlovi smrti želja njenega pokojnega moža.

Ranftlove zbirateljske interese je zaznamovalo njegovo delo, predvsem pa zanimanje za portrete in žanrske slike. Bil je zagovornik popolne zvestobe naravi, snovnosti teksture, jasnosti svetlobe in spokojnega ter razsežnega osvajanja prostora. Kot veliko drugih slikarjev iz tega obdobja, med njimi je bil Ferdinand Georg Waldmüller, se je tudi Ranftl ukvarjal z žanrskimi prizori in slikovitimi portreti, ki jih zaznamujeta udobna preprostost in domačnost buržoaznega življenja v obdobju pred radikalnimi spremembami in socialnimi prevrati, ki sta jih s seboj prinesla industrijska revolucija in evropski nacionalizem.

Ni presenečenje, da se je Ranftl, kot tudi veliko njegovih sodobnikov, slikarjev, zgledoval po starih nizozemskih mojstrih slik in jedkanic, ki so ustvarjali v 17. stoletju, predvsem pa po Rembrandtu. Kako je Ranftl prišel do 63 Rembrandtovih originalov, nekaj sodobnih kopij in zadnjih svetlotiskov, ostaja uganka. Čeprav je Rembrandt močno vplival na njegova dela, ni znano, da bi Ranftl kdaj koli neposredno kopiral Rembrandtova dela.

Videti je, da Künstlerhaus dolgo ni dojel, kako pomembna je ta zbirka, ki lahko služi kot študija na področju sociologije zbirateljstva, pripomore k taksonomiji jedkanic in predstavlja edinstveno zalogo dobro ohranjenih in izbranih kosov likovne umetnosti. Zato so Rembrandtove jedkanice preživele prvo in drugo svetovno vojno v Künstlerhausu in sefih muzeja Albertina in niso bile predstavljene javnosti vse do leta 1968. Od takrat pa vse do danes so jih razstavljali že v številnih krajih širom po svetu in jih predstavili širši javnosti, predvsem v ZDA, kjer so med leti 1985 in 1987 prepotovale 20 muzejev.

Vendar pa jedkanice iz 17. stoletja niso v stanju, primernem za prenašanje in transportiranje. Če jih želimo ohraniti za prihodnje generacije, moramo z njimi ravnati zelo previdno. Zato bo zbirka za nekaj časa umaknjena iz javnosti iz raziskovalnih razlogov (zadnja raziskava je bila opravljena leta 1966, ko so zbirko prvič opisali) in zaradi restavriranja. Obstaja velika verjetnost, da bo razstava v Lendavi zadnja in jedkanice dolgo let ne bodo več na ogled.

Rembrandt ni bil samo eden izmed najproduktivnejših umetnikov v zgodovini jedkanic, ampak je znan tudi po svojem nenehnem stremenju k odličnosti in raznolikosti. Večina njegovih jedkanic je doživela številne različice oziroma šla skozi faze. Pogosto je mogoče naslednjo fazo doseči z dodajanjem linij k že zaključeni kompoziciji. Nadvse zanimivo je, da je večina jedkanic iz zbirke v Künstlerhausu že v zaključni fazi. Nekaj v razstavo vključenih jedkanic, kot je Čaščenje pastirjev z lučjo (la Nativité) je šlo skozi osem faz, medtem ko so bile druge, npr. Abraham in Izak zaključene v eni sami fazi.

Rembrandt je bil priljubljen. Najbolj neposreden rezultat njegove priljubljenosti predstavljajo kopije njegovih del. Kopije, vključene v razstavo, so dela njegovih privržencev, ki so želeli dokazati svoj tehnični talent, predstavljajo slabe negative originalov, ki so jih izdelali neznani posnemovalci, ali pa zadnje odtise iz 18. stoletja. V 19. stoletju se je med ljudmi razširilo veliko svetlotiskov Rembrandtovih del in postavilo temelje eni najuspešnejših blagovnih znamk v zgodovini umetnosti, ki še vedno zagotavlja uspešnost razstav, čeprav se na njih predstavljajo “zgolj” jedkanice in ne umetniške slike.

dr. Peter Zawrel,
direktor Künstlerhausa, Dunaj

FOTOGRAFIJE: OTVORITEV RAZSTAVE

FOTOGRAFIJE: IZBOR RAZSTAVLJENIH GRAFIK