LIKOVNA RAZSTAVA: Andraž Šalamun

Vabilo

Galerija-Muzej Lendava vljudno vabi Vas in Vaše prijatelje na otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Andraža Šalamuna, ki bo v petek, 11. aprila 2014, ob 19. uri na lendavskem gradu.

Razstavo bo odprl Dejan Mehmedovič, umetnostni kritik.

SLIKA VABILA

O RAZSTAVI

Umetniški nabor s katerim nas slikarstvo Andraža Šalamuna že desetletja vehementno prepričuje korenini, v veliki meri, na modernistični paradigmi monumentalnega slikarskega dejanja. Nedvomno so njegove podobe sugestivna vizualna polja, ki se veličastno razgrinjajo v obsežne optično izrazne ekrane, vendar je v ozadju tega slikarstva prvenstveno osebnostni izrek oziroma personalizirana zgodba, ki ima v umetniškem dejanju še vedno izhodiščno funkcijo in domet. Kar pomeni, da moramo ob tem pomenljivo pripomniti, da je v sodobnosti precej irelevantno govoriti o opredeljevanju, razvrščanju, kategorizaciji, saj nas delo, ki je bilo v določenih preteklih obdobjih teoretično opredeljevalo kot post-konceptualni produkt v ideji »nove podobe« (transavandgarde, neo-ekspresionizma), danes še vedno »prevzame« predvsem kot podoba. Verjetno je tu možno izluščiti simbolizem, nesporno pa je v ospredju emocija. Emocija, čustvenost je v tem slikarstvo izhodiščni »temeljno operativno kreativni« postulat.

Šalamun deluje predvsem kot slikar gestualne abstraktne manire in je z barvno širino in oblikovno neobremenjenostjo gotovo v radiu tistih, ki jih dojemamo kot »mediterance«. Vsekakor je primarni del vizualnega izraza njegovih slik grajen na podlagi kolorističnega efekta. In svetloba, ki je v »obmorju« nedvomno obsežno izpostavljena je pri tem precej usodna.

Šalamunova definirana slogovnost, ki je že desetletja omejena v polju abstraktno ekspresivne določbe, je v zasnovi naklonjena kromatični harmonizaciji in udejanjena v izlivih kolorita. Konkretno materialno nastaja obravnavani poetični kolorizem na večjih slikovnih površina, ki pa v avtorjevem kreativnem gonu raziskovanja realno nimajo meja. Slikar podobo nenehno nadaljuje. Sledi ji v nizu izgotovitev znotraj posameznega opusa. Gotovo je razplet kolorističnega slikovnega izreka tu avtorsko usmerjen v iskanje in odkrivanje nekakšne »čiste podobe«, »čiste slike«, abstraktne forme, vendar bi tu težko govorili o absolutni neobremenjenosti z objektivnim, predmetnim, saj se reference izzvane v asociativni sfere oziroma pri tem nakazane figuralne zasnove, ki jih lahko razumemo (začutimo) le skozi nekaj shematskega obrisa, nalagajo kot fabulativno utemeljene. Vendar meja med figuralnim oziroma abstraktno izraznim tu ni povsem jasna. Realno in fantazma sta v pogledu eno. Barvne forme, ki zastopajo različna kompozicijska stanja se običajno harmonično podrejajo aktivni, gibljivi ritmiki prepletov. Pričujoči razstavljeni opus del, ki sodi med najnovejši produkt avtorjevega ustvarjanja, odpira doživetja podob iz katerih »vre« izjemna ustvarjalna energija. Vedno so Šalamunove podobe zgoščeno napolnjene z dinamiko, ki se fluidno preliva iz praznine v (po)polnost, iz ploskovnega širi v prostor …

Naj bodo to »Sonca«*, oblaki, arhipelagi ali »Benetke«* vedno je izrazna moč, ki nastaja v notranjosti teh slik hipno prepoznavna, doživeta kot preblisk in prenesena v doživetje.

Skratka, Šalamunovi monumentalni ekrani so polja zavedanja v katerih je nastanjena neustavljiva energija hotenja, ki s posegom v občutje, odpira možnost bivanjske stabilnosti in smisla …

* naslovi slikarskih ciklov Andraža Šalamuna

Dejan Mehmedovič, likovni kritik

FOTOGRAFIJE: OTVORITEV RAZSTAVE