LIKOVNA RAZSTAVA: Peter Orban in Gábor Szerdi
Galerija-Muzej Lendava
vljudno vabi Vas in Vaše prijatelje
na otvoritev razstave likovnih del
Petra Orbana in Gáborja Szerdija,
ki bo v petek, 20. novembra 2015, ob 18. uri
na lendavskem gradu.
Razstavo bo odprla Edita Filo,
umetnostna zgodovinarka.
Razstava bo na ogled do 15. decembra 2015.
Ob tej priložnosti bomo v podstrešni galeriji lendavskega gradu odprli tudi razstavo skulptur nastalih na 43. mednarodni likovni koloniji Lendava 2015.
Razstavo bo odprl Pavel Toplak, umetnostni zgodovinar. |
GRAFIKA VABILA
O RAZSTAVI
Zmagovalni umetniški tandem lanskoletne 19. mednarodne mladinske likovne kolonije Lindart, ki sta ga sestavljala Peter Orban iz Slovenije in Gabor Szerdi iz Madžarske, se nam tokrat predstavlja s samostojno razstavo umetniških stvaritev. Dela mladih avtorjev spregovorijo o njunem umetniškem ustvarjanju, likovnem izražanju in problematiki, ki ju zanima in ki se je lotevata v samosvojem umetniškem snovanju.
Peter Orban, ilustrator in grafični oblikovalec, ki je diplomiral na Madžarski akademiji likovne umetnosti v Budimpešti, se nam predstavlja z raznovrstnimi ilustracijami, plakati in nekaj grafikami, kar ga uvršča med umetnike z raznolikim umetniškim opusom. Likovno in izpovedno pride najmočneje do izraza ravno v ilustracijah, s pomočjo katerih ustvarja take in drugačne zgodbe, ilustracije pa spregovorijo tako v samostojni obliki kot skupaj z literarno predlogo.
S pretežno figuralno motiviko, ki mu je kot umetniku najbližja, izraža svoje ideje in spregovori o svoji domišljiji, hkrati pa tudi o obvladovanju likovnega jezika. V njegovih ilustracijah se prepletata simfoniji barv in oblik, s pomočjo katerih ustvari svojevrstno harmonično razpoloženje, ki nato posledično vpliva tako na gledalca kot na bralca na takšen ali drugačen način. Ravno to se mu zdi kot ilustratorju najpomembnejše, saj želi s svojimi deli v gledalcu vzbuditi raznovrstne občutke in ga spodbuditi k uporabi domišljije, hkrati pa mu ponuditi eno od možnih vizualizacij prebranega.
V Orbanovih delih se prepletata klasični risarski tehniki svinčnika in akvarela, ki ju neredko dopolni s sodobnim pristopom, z računalniško obdelavo. Navdih za likovno izražanje pogosto črpa iz različnih svetovnih mitologij, arheoloških najdb in seveda iz svoje bogate domišljije, ki mu je že kot otroku med prebiranjem zgodb na široko odpirala vrata v svet vizualizacije.
Orbanovi plakati, pa tudi ilustracije in grafike, imajo nemalokrat simbolni pomen, ki nam sporoča pomen določene knjige, filma, razstave, gledališke in otroške predstave. Orban je avtor, ki zna ustvariti podobo, ki predstavi določen segment, hkrati pa na likovno kakovosten način spregovori o samem sebi kot o ustvarjalcu. Zaveda se, da je ilustracija t. i. bližnjica do knjige, ki jo lahko ilustrator na njemu lasten način še dodatno obogati, dopolni in približa človeku.
Umetniška dela Gaborja Szerdija, diplomanta slikarstva na Fakulteti za glasbo in vizualno umetnost v Pécsu na Madžarskem, nas presenetijo z nekoliko nenavadno motiviko.
Kot slikarja ga namreč zanimajo predvsem prirojene fizične deformacije tako človeškega kot živalskega telesa. Osnovno motiviko za svoja dela najde na spletu, kjer so shranjene fotografije iz medicinskih arhivov 20. stoletja. Te prikazujejo raznovrstne primere nenavadnih invalidnih podob človeka, kar ga kot ustvarjalca vznemirja in čemur se čudi.
Velikokrat upodablja otroke, pa tudi odrasle in živali, rojene bodisi brez udov bodisi z iznakaženo podobo katerega od delov telesa, ki jih potem za vse življenje zaznamuje z oznako drugačno in nenormalno. Zanimivo je, da jih nikoli ne upodobi nesrečnih in zagrenjenih.
Na natančno izrisanih obrazih v tehniki oglja se vedno pojavi rahel igriv nasmešek, ki nam sporoča, da so kljub svoji, morda na prvi pogled nezmožnosti pravzaprav čisto srečni in lahko živijo ob pomoči takih in drugačnih protez, ki nadomeščajo izgubljeno. To okrepi še s simbolom igrače, ki je poleg figure pravzaprav edini upodobljen element na slikah. Njihove deformacije avtorja zanimajo predvsem z likovnega vidika, saj jih formalno pretvori iz realističnih podob v nenavadne abstraktne oblike.
Figure večinoma postavlja v čisto brezprostorno ozadje, dodatno poudarjeno z belo oljno barvo. Na slikah ni mogoče zaznati nobenega dogajanja, le podobo človeka, ki gledalca osupne in šokira s svojo neposrednostjo.
Figure strmijo v nas in nam ponujajo na ogled vso svojo šibkost in deformacijo. Mi pa smo tisti, ki sodimo, ali nekaj na njih ni normalno, saj smo soočeni z neskladjem in nepopolnostjo celote, kar nas seveda zmoti in jih začnemo pojmovati kot “grdo” in nenavadno. Toda oni so še naprej pred nami s svojim skrivnostnim nasmeškom, kot bi nas spraševali, kaj je sploh normalno.
Morda nas avtor z vsemi temi podobami nekoliko šokira, vendar se spomnimo, da je zgodovina likovne umetnosti od antike do danes polna neštetih t. i. “grdih” podob, ki so bile skozi stoletja in različne kulture drugače razumljene in vseskozi tudi upodabljane, le človeku kot opazovalcu se je bilo vedno težko soočati z njimi in jih sprejeti, saj niso govorile o harmoniji in skladnosti, ki sta značilni za podobo lepega.
A na srečo je prav umetnost zmožna prenesti vse, saj brez zadržkov postavlja pred gledalca tudi nenavadno in drugačno.
Edit FILO, umetnostna zgodovinarka
FOTOGRAFIJE: Otvoritev likovnih razstav Orban-Szerdi in bronastih skulptur nastalih v sklopu 43. mednarodne likovne kolonije Lendava 2015
FOTOGRAFIJE: Razstava Orban-Szerdi v galerijskem delu
FOTOGRAFIJE: Razstava 43. MLK v podstrešni galeriji