LIKOVNA RAZSTAVA V SINAGOGI: Milo Sakač – Padli angeli

Spoštovani ljubitelji umetnosti!

Galerija-Muzej Lendava vljudno vabi
Vas in Vaše prijatelje na odprtje razstave
Padli angeli umetnika Mila Sakača,
ki bo v petek, 3. junija 2022, ob 19. uri v lendavski sinagogi.

Razstavo bo odprl kustos razstave Atilla Pisnjak.

Za glasbeni program bo poskrbela učenka Glasbene šole Lendava, Ališa Lebar Gor.

Padli angeli

O prispodobi padli angeli, ki je navdihnila tudi mnoge umetniške ustvarjalce, pogosto slišimo, saj s tem naslovom obstajajo roman, film in pesem. Besedna zveza ni samo aluzija na bitko med dobrim in zlim, ki je stalna spremljevalka človekove biti, ampak izraža tudi možnost izbire, za katero je pogoj svobodna volja odločanja.

V krščanski mitologiji je padle angele – podobno kot druge angele – ustvaril Bog. Bog je vsem dodelil svobodno voljo, a so se nekateri izmed njih na čelu z Luciferjem proti njemu uprli, ker so želeli postati Bogu podobni. Za kazen jih je Bog izgnal iz raja in so padli na zemljo, kjer morajo živeti skupaj z ljudmi. Mit o padlih angelih, ki obstaja tudi v drugih religijah, ni nič drugega kot nauk o tem, da moramo – kljub svobodni volji – v družbi živeti po določenih pravilih. Zgodnji primer zapisa moralnih zakonov je deset božjih zapovedi iz Biblije, ki določajo, kaj ljudje smemo in česa ne, da bi živeli v sožitju.

Ob omenjeni interpretaciji primera padlih angelov obstajajo alternativne razlage, ki v njih ne vidijo (zgolj) zlobnih, temveč ponosna bitja, ki se niso želela podrediti Bogu in so bila v svojem ponosu in padcu neomajna. Tudi v današnjem času smo večkrat priča diagonalno različnim razlagam dogodkov in pojavov, v skrajnem primeru zanikanju znanstveno dokazanih dejstev ali naravnih zakonitosti. V času vojn in pandemij so tovrstna prepričanja in stališča še izrazitejša, k čemur v sodobnem času veliko pripomorejo družbena omrežja, saj (lažna, nepreverjena) sporočila z neverjetno hitrostjo krožijo po spletu in iščejo zagovornike.

Tudi slike Mila Sakača odražajo fenomen soočanja dveh polov, kar se ne kaže le v vsebinskem, ampak tudi v oblikovnem smislu: umetnikova abstrakcija je vizualna preobrazba njegovega notranjega jaza. Ljudje se nenehno odločamo med eno in drugo potjo, med pravo in nepravo, podobno kot je to moral storiti Neo v filmu Matrica, ko je imel pred sabo dve tableti: rdečo in modro. To razpotje se pri Sakaču najintenzivneje pokaže v kontrastu med močnimi ekspresivnimi potezami in monokromnim značajem samih slik. Barvna paleta je zreducirana in uravnotežena, le včasih je zaznati kakšno »tujo« barvno liso. V nasprotju s tem so umetnikove poteze silno dramatične, močne, čustvene, kot da bi kričale iz okvirja, kot to počne Munchov protagonist.

Kljub intenzivnosti in izpovednosti so Sakačeve slike premišljene in racionalno skomponirane. V tem se kaže avtorjeva vena arhitekturnega ustvarjanja. Četudi imamo ob prvem pogledu na te slike občutek določenega kaosa, so zgrajene iz elementov, ki si logično sledijo v procesu gradnje. Za avtorja je nadvse pomembno, da slike dokonča v smislu estetske in vizualne dovršenosti. Kljub racionalnemu pristopu želi s svojimi slikami v prvi vrsti vplivati na čustva gledalcev, kar mu s šokiranjem, ki je rezultat dramatičnosti slik, tudi uspe.

Milo Sakač se z razstavo v Sinagogi prvič predstavlja lendavskemu občinstvu; to je bil delno tudi povod zanjo, saj se že nekaj let trudimo predstaviti umetnike, ki so tako ali drugače povezani z Lendavo.

Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar

O umetniku

Milo Sakač se je rodil leta 1963 v Čakovcu. Osnovno šolo je obiskoval v Lendavi, srednjo pa v Mariboru. Diplomiral je leta 1988 na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu. V študentskih letih se je začel intenzivneje zanimati za umetnost, predvsem za fotografijo.

Leta 1988 je priredil svojo prvo samostojno razstavo črno-belih fotografij. V tem času je nenehno risal in slikal, ukvarjal se je z modernim plesom, oblikoval je nekaj scenografij in plakatov ter bil urednik jazzovske oddaje na eni od lokalnih radijskih postaj.

Po študiju se je vrnil v Lendavo, kjer je delal kot arhitekt. Poleg mednarodnih projektov je med drugimi po njegovih zamislih nastal tudi takratni Hotel Elizabeta (danes Cubis).

Sčasoma se je oddaljil od arhitekture in se vzporedno vedno več ukvarjal s slikarstvom.

Milo Sakač je kot umetnik mednarodno aktiven, saj je na Dunaju član kolektivov Q202 Leopoldstadt Wien in Produzentgalerie. V avstrijskem glavnem mestu je pred leti ustanovil celo svoj atelje.

Je tudi član Društva madžarskih umetnikov po svetu (MVKE).

Milo Sakač
atelje: Žitnjak 173n, ZAGREB, Fošal 3, OMIŠ, Rotesterngasse/Grosse Mohrengasse, WIEN

[wp-svg-icons icon=”phone” wrap=”i”] +38598280266
[wp-svg-icons icon=”envelop” wrap=”i”] milo@miloart.org
[wp-svg-icons icon=”link” wrap=”i”] www.miloart.org
[wp-svg-icons icon=”facebook-2″ wrap=”i”] @miloart.org
[wp-svg-icons icon=”instagram” wrap=”i”] @miloart_org