Date posted: 10. 12. 2015 | Category: NOVICE, Pretekle

LIKOVNA RAZSTAVA: Zrnca duha, ki svetijo

Plakat-Lackovic_web_1000pxVABILO

Galerija-Muzej Lendava
vljudno vabi Vas in Vaše prijatelje na otvoritev razstave z naslovom

Zrnca duha, ki svetijo
Razstava slik avtorjev iz Donacije Ivana Lackovića Croate Muzeju mesta Džurdževac,

ki bo v četrtek, 17. decembra 2015, ob 17. uri na lendavskem gradu.

Ob odprtju razstave bosta spregovorila:
mag. Anton Balažek, župan Občine Lendava in
Kristina Benko Markovica, podžupanja mesta Džurdževac.

Razstavo bo odprla Edita Janković Hapavel, višja kustosinja in ravnateljica Muzeja mesta Džurdževac.

Sodeluje: HKD Pomurje

Razstava je na ogled do 30. januarja 2016.


GRAFIKA VABILA

Vabilo-Meghivo_Lackovic1_web_900px Vabilo-Meghivo_Lackovic2_web_900px


O RAZSTAVI

Zrnca duha, ki svetijo

»Človek se sam ne more veseliti. Če veselja ne moreš deliti z nekom, ni pravo. Čemu zbirati zemeljski zaklad, ko je vse le materija. Pravijo, da je tisto, kar ustvarimo, umetnost, vendar vse do danes nihče ni razložil, kaj je umetnost. Potoval sem po svetu, zbiral vsa ta platna in postalo jih je preveč, moral sem jih nekomu podariti … «

(Ivan Lacković Croata)

Anatol_Sergejev

ANATOL SERGEJEV
(Ukrajina / Ukrajna)
Portret dekleta v modrem / Kékruhás lány portréja
1922, olje, platno / olaj, vászon

Njegov cilj je bil Džurdževac, mesto, ki se nahaja blizu njegove rojstne vasi Batinska, kateri je prav tako daroval lepo kolekcijo slik.

Lackovićeva donacija Muzeju mesta Džurdževac leta 1997 pomeni njegovo vrnitev v rojstni kraj, ki ga s pomočjo spominov, pretopljenih v tisoče motivov na slikah, pravzaprav nikoli ni zapustil.

Lacković je človek, ki je imel zaradi širine svojega pogleda občutek za velike in male ljudi.

Pesniki, likovni umetniki, eminentne osebe iz sveta kulture in politike so v njem pustili sled, najmočnejši pečat pa so pustile podobe rodne Podravine, hrastovih gozdov, modrih spominčic, divjih jagod in gloga, sončnic, podravskih prenočišč s hišicami in obcestnimi križi, povorkami ljudi in gorečimi laternami … Ti motivi se bodo pojavljali na vsej njegovi življenjski poti, moč risbe in njegovi alegorični prizori pa ga bodo naredili prepoznavnega in cenjenega tudi zunaj meja njegove domovine.

Bil je ustrežljiv, prisrčen, plemenit in preprost, a v svoji preproščini velik. Rad je obdaroval druge.

Kljub temu da je v petdesetih letih odšel v Zagreb, kjer je bilo srečanje s Krstom Hegedušićem odločilno za njegovo ukvarjanje z umetnostjo, se je vedno vračal v svoj kraj, od koder je črpal ustvarjalno moč.

France_Slana

FRANCE SLANA
(Slovenija / Szlovénia)
Ptica / Madár
1955, olje, platno / olaj, vászon

Pogosto je poudarjal: »Nekoč so govorili, da v Podravini »od Koprivnice do Virovitice ni ničesar«. Ved­no sem si želel, da se takšen odnos in razmišljanje spremenita. Predvsem zato, ker je na »trsu Podravine« zraslo veliko prečudovitih umetniških generacij, vsaka pa je nekaj prispevala k njeni duhovnosti. Morda sem v svoji mali biti srečen, da sem se srečeval z ljudmi, kot je Hegedušić, kasneje pa sem se znašel v položaju, da sem zbral veliko njegovih »življenjskih značilnosti«. Moja zbirka presega število tisoč. V njej ne bi nikogar posebej apostrofiral. Vsako stvar sem doživljal kot dragulj, ki sem si ga želel. Hotel sem ustvariti nekaj za svojo dušo in za dobro drugih; iz množice del se bodo namreč izkristalizirale enote, po katerih zbirka postaja prepoznavna. Ne moremo biti preroki in predvideti usode nekaterih imen. Pravzaprav je bilo zame vsako srečanje priložnost in poskušal sem jo izkoristiti. Prav tako nikoli nisem rekel: »Imam to, imam ono!« Poskušal sem, da ne bi zaobšel niti »malih ustvarjalcev«, ki so v mojem prostoru ustvarjali in puščali svojo sled. Eden izmed njih je profesor Ančić, človek, ki mi je na začetku veliko pomagal. Moja zbirka, ki sem jo ustvaril in ki še ni dokončana, je zmeraj temeljila na motu, da umetnost ne pozna meja. Na daljnih meridianih, kjer nisem poznal jezikov, sem lahko komuniciral s sliko, slike pa so nekaj sporočale meni. Zame je svet »orbis pictus«, ker verjamem v univerzalnost znaka. Lepo je, ko se najdejo posamezniki, ki mislijo širše. Veliki svetovni muzeji so nastajali iz zasebnih zbirk. Del zbranega sem odnesel ponovno tja, kjer sem začel, v Podravino in Džurdževac. Brez umetnosti bi bilo človeštvo strašansko siromašno. Prepričan sem, da bo tudi ta donacija temelj za širše povezovanje kulturnih vsebin in vrednot v podravskem prostoru.«

Gabrijel_Stupica

GABRIJEL STUPICA
(Slovenija / Szlovénia)
Ženski akt s hrbtne strani / Női akt hátulról
20. stoletje / 20. század, svinčnik, papir / ceruza, papír

Donacija Ivana Lackovića Croate se nahaja na podstrešju srednjeveškega »wasserburga«, utrdbe Stari grad. Danes je del stalne razstave Muzeja mesta Džurdževac in skupaj s kontinuiranimi muzejskimi razstavnimi aktivnostmi predstavlja pomemben del kulturnih vsebin Koprivničko-križevačke županije.

Lackovićev bogat ustvarjalni opus, poln lirskih, otož­­nih vsebin in pomembne simbolike, ne dominira v stalni zbirki. Njegova želja je bila celo, da pomembno mesto v stalni zbirki zavzamejo dela drugih umetnikov.

Donacija je razčlenjena na nekaj enot. Številčno najobsežnejše likovne zbirke slik, risb, grafik in skulptur z več kot dva tisoč muzejskimi vrednotami ne sestavljajo samo dela avtorjev s Hrvaške, ampak tudi iz drugih držav, in sicer iz Armenije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Gruzije, Indonezije, Italije, Jugoslavije, Kitajske, Madžarske, Makedonije, Malezije, Nizozemske, Nemčije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Švice, Ukrajine, Velike Britanije itd.

Razstavljena so tudi nekatera dela umetnikov iz tujine. Tu najdemo samouke slikarje z območij nekdanje Jugoslavije, pa tudi dela avtorjev iz daljne Indonezije.

V donaciji je zastopanih tudi petnajst eminentnih avtorjev iz Slovenije, med katerimi izpostavljamo Gabrijela Stupico s študijo akta in Franceta Slano z več deli. Med slikarkami naj izpostavimo Greto Pečnik in Adriano Maraž.

Heterogenost zbirke omogoča različne pristope v njeni predstavitvi, lahko se jo predstavlja kot razstavo enega avtorja, lahko pa tudi kot stilsko skladnost manjših enot. Ta razstava ima pravzaprav revijalen karakter. Z njo v največji meri predstavljamo hrvaške avtorje, in sicer od tistih, ki so študirali na Dunaju, v Pragi, Münchnu, Parizu in drugih centrih v tujini v drugi polovici 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja, pa do takih, kot je Krsto Hegedušić, ustanovitelj združenja likovnih umetnikov Grupa Zemlja, ki ga je Lacković izjemno spoštoval, saj je bil zelo pomemben za njegovo likovno formiranje.

V donaciji so tudi dela štirih članov Grupe Zemlja, in sicer Hegedušića, Ljuboja Babića, Vladimirja Becića in Jerolima Mišeja s sliko Maneken. Tu so še Vladimir Varlaj, Anka Krizmanić z nekaj psihološkimi portreti, rojen Džurdževčan Vinko Grdan z izrazito fovističnim koloritom interjerja s cvetjem v vazi. Med ostalimi na razstavi izstopajo slika z naslovom Dvojica Nikolaja Reiserja, ki je zanimiva po likovni interpretaciji, Murtićeve slike morskih motivov, izdelane v gvaš tehniki, akvarel Josipa Vanište Nasip na Odri, ki ga zaznamujeta tarnerovska presevnost in poetičnost, zanimiva Pieta slikarke Nives Kavurić Kurtović in Frišćićevi odmiki proti hiperrealizmu. Lacković nikoli ni kazal odpora do tistega, kar je bilo drugačno od njegovega načina likovne interpretacije, to pa lahko vidimo tudi v delih, kot so mobilna kompozicija Miroslava Šuteja in minimalizem konstruktivnih simbolov Joška Eterovića in Mladena Galića.

IVAN LACKOVIĆ CROATA (Hrvaška / Horvátország) Plodovi besa / Düh gyümölcse 1977, pozlata, tuš, papir / aranyozás, tus, papír

IVAN LACKOVIĆ CROATA (Hrvaška / Horvátország)
Plodovi besa / Düh gyümölcse
1977, pozlata, tuš, papir / aranyozás, tus, papír

Kljub temu da je bil nastanek Lackovićeve zbirke spontan, brez dajanja prednosti določenim smerem ali posameznikom, z njeno namestitvijo v podstrešni prostor utrdbe ni prenehala Lackovićeva skrb za dopolnjevanje in ustvarjanje nekaterih enot. Tuji avtorji iz Lackovićeve donacije so predstavljeni v posameznih razstavnih projektih, lendavskemu občinstvu pa je zaradi širokega obsega teh del predstavljen le manjši del.

Naše sodelovanje z ustanovo Galerija-Muzej Lendava se je začelo na področju likovne umetnosti, in sicer z razstavo uglednega grafika in donatorja Galerije-Muzeja Lendava Štefana Galiča v Džurdževcu. Razstava iz galerijskega fundusa Muzeja mesta Džurdževac pa je nadaljevanje tega sodelovanja in prijateljstva. Z željo po nadaljnjem sodelovanju bomo lendavskemu občinstvu poskušali prikazati tudi druge segmente te bogate in zanimive zbirke.

Donacija se je kontinuirano dopolnjevala, dokler je Ivan Lacković Croata živel, a je bila z njegovo nenadno smrtjo 28. avgusta 2004 na žalost nepričakovano prekinjena.

Z gostujočo razstavo likovne zbirke Donacije Ivana Lackovića Croate, enega od najpomembnejših hrvaških umetnikov druge polovice 20. stoletja, smo z našimi dragimi prijatelji v Lendavi želeli deliti veselje ob prihajajočih praznikih.

Edita Janković Hapavel, višja kustosinja

Josip_Vanista Nedeljko_Gvozdenovic Vinko_Grdan Zlatko_Prica


FOTOGRAFIJE: Otvoritev razstave

20151217_lackovic01 20151217_lackovic02 20151217_lackovic03 20151217_lackovic04 20151217_lackovic05 20151217_lackovic06 20151217_lackovic07 20151217_lackovic08 20151217_lackovic09 20151217_lackovic10