Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave
Lendava, Glavna ulica št. 52

ODPIRALNI ČAS:
Za informacije v zvezi z odpiralni časom kliknite sem.

Stalna domoznanska razstava z naslovom Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave je dobila svoj prostor v nekdanji meščanski hiši na Glavni ulici 52. Hiša je bila zgrajena v začetku 20. stoletja. Bila je, tako kot vse meščanske hiše v tistem času, v nadstropju namenjena za stanovanje in v pritličju za trgovino. Razčlenjeno pročelje ene najbolj impozantnih neobaročnih zgradb Pomurja krasi lepo oblikovana štukatura. Streho hiše sta nekoč krasila dva baročna stolpa, od katerih se je ohranil le eden.

V prvem prostoru muzeja je predstavljen razvoj meščanstva Lendave. Obdobje med letoma 1867 in 1914 je bilo zlato obdobje razvoja mesta. Meščansko življenje ilustrirata delovna soba in salon na desni polovici razstavnega prostora. Bogato okrašeno, z rdečim žametom tapecirano pohištvo, izrezljano iz mehkega lesa in pobarvano na črno, daje vtis ebenovine. Nekoč je bilo last lendavske židovske družine Eppinger.

Mestu je bila v ponos tudi dežnikarna »Hungária Hazai Ernyőgyár Rt.«, ki je bila prva tovarna dežnikov in senčnikov na ozemlju Avstro-Ogrske monarhije. Razvila se je iz šiviljstva Béle Wortmána leta 1904 in se je pokazala za tako zelo uspešno, da so za potrebe obrata leta 1907 izgradili impozantno tovarno v zahodnem delu mesta. Danes lahko prenovljeno zgradbo, ki se ponaša z elementi secesijske arhitekture, občudujemo v vsej njeni lepoti. Objekt je izgradila družba Tamása Morandinija, po rodu Italijana, živečega v Zalaegerszegu. Dežnikarna je s krajšimi in daljšimi prekinitvami delovala vse do leta 2001. Na razstavi so poleg dokumentov in fotografij predstavljeni tudi postopki izdelave dežnikov.

Začetki tiskarstva zgodovinske Zalske županije sežejo v obdobje reformacije, in sicer v leto 1573 in 1574, ko so v Lendavi natisnili tri knjige v madžarskem jeziku lendavskega učitelja in pridigarja Györgya Kultsárja. To so obenem prve tiskane knjige na ozemlju današnje Slovenije. Drugo zlato obdobje lendavskega tiskarstva pa je povezano z obdobjem meščanstva in z imenom Gáborja Kardosa, ki je leta 1889 v mestu ustanovil tiskarno. Po mnogih prevzemih pa je leta 1898 tiskarna postala last družine Balkányi. Tiskarska dejavnost Balkányijevih v Lendavi, Murski Soboti in v Čakovcu je izjemnega kulturnega pomena. V lendavski tiskarni so od leta 1889 zagledali luč sveta, med drugimi, časopisi Alsólendvai Híradó, Alsólendva és Vidéke, Dél-Zala, Muraszombat és Vidéke, po letu 1919 Marijin list, Mladi Prekmurec, leta 1934 pa tudi časopis Ljudska pravica. Leta 1947 so lendavsko tiskarno v obdobju komunizma dokončno zaprli, del sodobne opreme in tiskarski stroj pa zaplenili in prepeljali v tiskarno Ljudske pravice v Ljubljano.

---

180 LET LEKARNIŠTVA V LENDAVI (1835-2015)

Človeštvo se je od pamtiveka trudilo najti zdravila za različne bolezni. Za to so si prizadevali na dveh področjih, na področju medicine in farmacije. V začetku so zdravniki sami pripravljali zdravila, šele kasneje sta se ti dve stroki osamosvojili.

Prvo pomursko lekarno, apoteko Szentháromság Patika (Apoteka Sveta trojica) je ustanovil diplomirani apotekar Béla Kiss leta 1835. Svojo apoteko je leta 1885 prodal lekarnarju Nándorju Fússu Frigyesu, ki je bila priznana in spoštovana oseba javnega življenja mesta Lendava. Fúss je apoteko po prvi svetovni vojni prodal Stanku Sikiću, leta 1940 pa je postala last Gyule Himmelsbacha, ki je lekarno vodil do nacionalizacije leta 1945.

Razstavljena lekarniška oprema iz konca 19. stoletja je zelo dragocena ne le z vidika zgodovine farmacije, temveč tudi s kulturnozgodovinskega vidika in umetne obrti. Vhod v lekarno sta krasila tu razstavljena dva reliefa, na eni je Higija, grška boginja zdravljenja, na drugem pa Eskulap, grški bog zdravilstva. Lekarne sestojijo praviloma še dandanes iz dveh prostorov. Prvi prostor, ki ga imenujejo officina, je namenjen strežbi kupcev. Nekoč je tu stala kombinirana omara z mnogimi predali in posodo za shranjevanje, pozneje pa tudi blagajniški stroj in tudi osebna tehtnica. Na policah so se vrstile fajanse, posode iz porcelana, lesa in stekla najrazličnejših oblik in funkcij z različnimi raztopinami, mazili in prahi. V zadnjem prostoru lekarne pa je bil laboratorij za pripravo zdravil. Tu so zdravila izdelovali s pomočjo lekarniške tehtnice, možnarja, posod za mešanje in različnih modelov za izdelavo tablet in svečk. Farmacevti so včasih del zdravil izdelali na podlagi zdravniških navodil, vendar pa so večkrat tudi sami poizkušali pripraviti čim bolj učinkovito zdravilo. Izdelovali pa so tudi kozmetične izdelke, gospodinjske preparate in tudi druge kemične snovi. Svoje recepte so pred pojavom strokovnih knjig zbrali v zbirkah rokopisov.

180. obletnico ustanovitve prve lekarne v mestu in regiji pa se je vodstvo zavoda odločilo obeležiti z ureditvijo razstave nekdanje dolnjelendavske apoteke in objavo faksimila izjemnega rokopisa. Začetki zapisovanja v dolnjelendavski Manuale Pharmaceuticum oziroma v knjigo receptov segajo v drugo polovico 19. stoletja. Knjiga receptov je bila v uporabi vse do srede 20. stoletja, ohranili pa so jo vestni lendavski lekarnarji. Rokopis vsebuje 3729 receptov zdravil in opisov postopkov izdelave v latinskem in nemškem jeziku iz časov, ko zdravil še niso izdelovale farmacevtske družbe, temveč so jih lekarnarji na osnovi svojega znanja in vesti iz svojih sestavin mešali kar v lekarnah.

Dr. Zoltan Lendvai Kepe, višji kustos, Galerija-Muzej Lendava (2015)

---

FOTOGRAFIJE STAVBE

---

FOTOGRAFIJE RAZSTAVE

---

O AVTORJIH

Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave

Scenarij za razstavo napisal in razstavo pripravil:
Zoltán Lendvai Kepe, etnolog muzeolog

Soavtorji:
Dr. Bánfi Szilvia
Kepéné Bihar Mária
Dr. Nagy Zoltán
Plesa István

Grafično oblikovanje:
Baumgartner Dubravko

Zahvaljujemo se donatorjem:
Galerija-Muzej Lendava – Galéria-Múzeum Lendva
Göcseji Múzeum Zalaegerszeg
Javni sklad za kulturne dejavnosti Lendava
Knjižnica Lendava – Lendvai Könyvtár
Komunala Lendava – Lendva
Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava/Lendva Községi Magyar Nemzeti Önkormányzati Közösség
Magyar Nemzeti Múzeum, Restaurátori Főosztály
Nemzeti Kulturális Alap
Nemzeti Kulturális Örökség Minisztériuma
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Občina Lendava – Lendva Község
Országos Széchenyi Könyvtár Budapest
Pomurska madžarska narodna samoupravna skupnost/Muravidéki Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség
Razvojni javni sklad Lendava/Fejlesztési Közalap Lendva
Zala Megye Múzeumok Igazgatósága

Franjo Bajs
Alenka Galič
Göncz Károly
Dr. Hajós Ferenc
Kepe Etelka
Renata Lešnjak
Mencs Jolán
Dr. Nagy Zoltán

Pri pripravi razstave so sodelovali:
Franjo Bajs
Dubravko Baumgartner
Császár Dezső
Milan Gal
Franc Gerič
Göncz Károly
Kepéné Bihar Mária
Kovács Ferencné
Renata Lešnjak
Tanja Šimonka
Sabina Šinko
Varga Erika
Vida Annamarija

Lendava – Lendva, 2007
Lendava – Lendva, 2015