ETNOLOŠKA RAZSTAVA: Babičina kuhinja

Ohranjajmo spomine, zberimo svoje drobce, da se ne bi porazgubili, saj bi s tem postala naša preteklost pusta, sedanjost siromašnejša in prihodnost nejasna!

VABILO

Člani Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Lendava prijazno vabimo na otvoritev razstave BABIČINA KUHINJA
v petek, 4.aprila 2014, ob 18.uri v predverju Gledališke in koncertne dvorane v Lendavi.

Razstava bo na ogled do četrtka, 10. aprila.

Pri pripravi razstave sta sodelovala:
Galerija-Muzej Lendava in DOŠ I Lendava.

O RAZSTAVI

KUHINJA – DUŠA HIŠE

V zahodnem delu panonskega sveta je bila kuhinja od nekdaj  »osnovna bivanjska celica«, osrednji del hiše, in ne le prostor, v katerem so se domači prehranjevali. Kuhinja je bila duša hiše. V  njej so potekala najpomembnejša gospodinjska opravila, zatorej ne preseneča, da je bil to najbolj bogato opremljen del hiše. Ognjišče, ki je nudilo toploto, varnost in možnost priprave hrane, je bilo obenem tudi kultno središče hiše.

Na območju Lendave, Hetiša, Gӧcseja in Őrséga oz. Stražne krajine so se dolgo ohranile – glede na način odvajanja dima s kuhinjskega ognjišča – tako imenovane dimne ali črne kuhinje, ki štejejo za najstarejšo vrsto kuhinj v tem prostoru. V začetku so odvajali dim kar skozi odprtino vrat. Na ognjišču so sprva kuhali tako, da so žarečo žerjavico potegnili do zapečka in jo razporedili okoli loncev s hrano. V črni kuhinji je bilo zelo malo pohištva za odlaganje posode in za strežbo pripravljene hrane. Za odlaganje kuhinjskih pripomočkov in živil so služile na steno pritrjene police, vrh peči ter klopi, postavljene okrog ognjišča.

Velik napredek je pomenilo, ko so po naših vaseh v prvih desetletjih 20. stoletja začeli odvajati dim iz kuhinj preko dimnih cevi in dimnikov, namesto glinastih peči pa začeli postavljati bolj zapletene lončene. Gospodinje so zdaj kuhale na kovinski plošči na sprednjem delu zidanega gospodinjskega ognjišča. Zadnji del peči ob dimniku pa je bil zgrajen tako visoko, da je bilo v njem dovolj prostora za peko kruha in za pečico. Obe odprtini so zapirali s kovinskimi vratci. Naglo sta se spreminjala tudi oblika kuhinjskih posod in material, iz katerega so bile izdelane. Na kuhalni plošči štedilnika so zdaj stale lončene posode s širokim dnom, kmalu pa so se pojavile tudi litoželezne posode. Na tem kurišču je bilo pomembno, da se je čim večja površina posode dotikala kovinske plošče štedilnika. Sčasoma se je razširila tudi uporaba emajlirane posode,  ki pa jo danes nadomeščajo sodobni lonci iz nerjavečega jekla in keramike.

Odvajanje dima iz kuhinje je pomembno prispevalo k temu, da sta postala kuhanje in bivanje v kuhinji veliko bolj prijetna kot prej. Ne le priprava hrane, tudi prehranjevanje se je preselilo v kuhinjo. V 20. stoletju so v panonskih kmečkih kuhinjah našli svoj prostor miza, klopi in stoli, z ukinitvijo črnih kuhinj pa tudi druga oprema. Police so postale višje, nanje postavljena kuhinjska posoda pa bolj dekorativna. Nad mizo in klopi so pritrdili sklednik z okrasno posodo. Premožnejše družine so dale pri mizarju izdelati kredence oziroma kuhinjske omare za odlaganje posode. Na steno so pritrdili estetsko izrezljano držalo za okrasno brisačo, tudi ogledalo in držalo za glavnike. Nepogrešljivi okras kuhinje so bili, po zgledu meščanskih kuhinj, vezeni stenski prti.

Od nekdaj velja, da je kuhinja kraljestvo gospodinje oziroma ženskih članic družine. Dekleta so morala že od malih nog pomagati materam v kuhinji. Ker je bila kuhinja skozi vse leto ogrevan prostor, so se v njej radi zadrževali tudi drugi člani družine. Ko si je gospodar med opravili lahko privoščil manjši počitek ali je želel po kosilu na kratko zadremati, se je z veseljem ulegel v kuhinji na preprosto ležišče.

Kuhinjska oprema in pripomočki so skozi stoletja doživeli izjemen razvoj. V drugi polovici 20. stoletja so se pojavili prenosni, na tekočem traku izdelani plinski in električni štedilniki. Tudi pripomočki za kuhanje in peko so doživeli nesluten razvoj: izjemno hitri so in so malodane povsem avtomatizirani. Ne glede na to pa lahko ugotovimo, da naredi sleherno, še tako moderno kuhinjo, veliko bolj prijetno in očarljivo, če najdejo v njej svoj prostor pod soncem tudi nekdanji pripomočki, posoda in vezenine naših babic!

Kepéné Bihar Mária – Lendvai Kepe Zoltán